Vsa čast in pohvala tistim lastnikom štirinožnih prijateljev med vami, ki imate svoje pse pod nadzorom in ki pobirate iztrebke za njimi, pa tudi skrbite, da kosmatinci niso na plaži, ko je tudi tam najbolj vroče. Na žalost pa ravnanje tistih, ki nimajo vse tako lepo pošlihtano, meče senco na vse lastnike domačih ljubljenčkov.

Smrdljivi iztrebki na markantnih pozicijah spet kažejo, da so med nami tudi taki, ki se mirno požvižgajo na pravila in dobrobiti drugih, če jih, kot si vztrajno domišljajo, nihče ne vidi. O ja, oči so povsod, pa nosovi tudi.. Ampak kaj bi se prepirali z lastniki odvezanih sralcev. Saj smo vendar na dopustu!

Seveda se da to povedati na lepši način, a si ta problematika pač ne zasluži olepšav! Zato smo si samo zate, anonimni lastnik najboljšega štirinožnega prijatelja z izvrstno prebavo, člani odborov društva vzeli čas, da še enkrat pretehtamo, ali je možnost, ali je ni, da kar s svojim kužkom odneseta s seboj na sprehod, vedno tudi prineseta nazaj. Čisto možno je, da si v množici vsakodnevnih informacij pozabil na svojo dolžnost, da kakce vseh vrst pobereš in jih odvržeš v svoj smetnjak. Table, ki izgledajo prav kot uvodna slika, so že narejene, namestili pa jih bomo, ko Crveni vrh ne bo več gradbišče.

Ne, ne vem, kaj si misliš o večini vestnih ljubiteljev živali, ki jim ni pretežko vzeti vrečko in počistiti za seboj, vem pa, kaj si o tebi mislijo vsi, ki jim je debela muha na krožnik z okusnim kosilom priletela direktno z dreka tvojega psa! Izgovorov nekaterim seveda nikoli ne zmanjka, a to ni lastnost, s katero bi se hvalil človek, ki se vsaj malo ceni. In tudi če misliš, da nihče ne ve, kje vse so sledovi tvojega kosmatega prijatelja, se seveda motiš. Ne vemo vsi, a ker je oči dvakrat toliko kot ljudi, v resnici sčasoma vsi vemo vse.

A da bi Slovenec špecal Slovenca hrvaškemu redarju je eno tako dejanje, ki se mu vedno poskušamo izogniti. Če je le mogoče. Že zato, ker tako dejanje, če je še tako upravičeno, meče slabo luč na Slovence, ki se imamo po eni strani za pridne, skromne in poštene, po drugi strani pa so pasji dreki nerešljiv problem. 

Zato še enkrat sprašujem tebe in tebi na las podobne, če res ne bi poskusil pobrati, kar je treba pobrati? Sicer nam ostaneta samo dve možnosti; ali s poostrenimi pravili, nadzorom in kaznovanjem pristojni uredijo problem, ali pa se sprijaznimo s tem, da so naselja pod Crvenim vrhom teoretično zelo nobel in prestižna, v resnici, pogledano od blizu, pa le običajna, usrana naselja.